Strategije ocenjevanja zasvojenosti z nedovoljenimi psihoaktivnimi snovmi

Module 2 – Sl

Cilj modula

Glavni cilj tega modula je udeležencem zagotoviti osnovno znanje in strategije za vrednotenje zasvojenosti z nedovoljenimi psihoaktivnimi snovmi.

Vrednotenje je ključen trenutek, ki ne omogoča le celovitega pogleda na težavo, temveč tudi prepoznavo najprimernejše intervencije za zdravljenje zasvojenosti s substancami. Skozi modul bodo udeleženci spoznali različne strategije, orodja in dobre prakse pri ocenjevanju oseb z zasvojenostjo.

Z učenjem strategij in tehnik vrednotenja, predstavljenih v tem modulu, bodo udeleženci izboljšali svojo sposobnost etičnega, natančnega in kulturno občutljivega vrednotenja oseb z motnjami zaradi uporabe psihoaktivnih snovi, kar bo prispevalo k boljšemu zdravljenju in uspešnejšemu okrevanju.

Učni cilji

Ob koncu modula bodo udeleženci lahko:

  • Prepoznali pomen vrednotenja pri prepoznavanju in zdravljenju motenj zaradi uporabe psihoaktivnih snovi.
  • Opisali proces vrednotenja in njegove cilje v kontekstu zasvojenosti z nedovoljenimi substancami.
  • Razumeli vlogo vrednotenja pri načrtovanju in spremljanju intervencij.
  • Prepoznali različne metode in orodja za vrednotenj motenj zaradi uporabe snovi.
  • Pojasnili prednosti in slabosti različnih pristopov k vrednotenju.
  • Prepoznali vpliv bioloških, psiholoških in socialnih dejavnikov na zasvojenost.
  • Razumeli vpliv sočasnih nepsihiatričnih motenj in dvojne diagnoze na vrednotenje in zdravljenje.
  • Načrtovali vrednotenje ob upoštevanju značilnosti ranljivih skupin, kot so mladostniki, nosečnice in LGBTIQ+ osebe.
  • Uporabili strategije za boj proti stigmatizaciji in diskriminaciji v procesu vrednotenja.
  • Izkazali sposobnost strukturiranja ocenjevalnih intervjujev za zbiranje pomembnih informacij.
  • Uporabili tehnike za vrednotenje motivacije in pripravljenosti za zdravljenje.
  • Analizirali resnične situacije in uporabili orodja ter strategije vrednotenja.
  • Izkazali komunikacijske veščine, empatijo in vzpostavljanje terapevtskega odnosa.
  • Razumeli pomen sodelovalnega dela pri obravnavi zasvojenosti.
  • Vključili rezultate vrednotenja v individualizirane načrte zdravljenja, ob upoštevanju ravni oskrbe, ciljev zdravljenja in razpoložljivih virov.

Viri

1. Cordeiro, J. (2017). Manual of Clinical Psychiatry. Lisbon: Calouste Gulbenkian Foundation.

2. Gómez, C., Miranda, J. (2018) Guía de adicciones para especialistas en formación. Valencia: Socidrogalcohol.

3. Dirks, H., Scherbaum, N., Kis, B. & Mette, C. (2017). ADHD in Adults and Comorbid Substance Use Disorder: Prevalence, Clinical Diagnosis and Integrated Therapy. Fortschritte der Neurologie-Psychiatrie, 85(6), 336-344.

4. Forray, A. (2016). Substance use during pregnancy. F1000 Faculty Rev-887 13, 5. doi: 10.12688/f1000research.7645.1.

5. Reynaud, H. (2008). Cognitive-Behavioral Therapies and Addictions. Lisbon: Climepsi.

6. Godwin, T. (2022). Working with LGBTQ+ Individuals: A Brief Factsheet for crises hotline responders. Available at https://lgbtagingcenter.org/wp-content/uploads/2024/06/BriefFactSheetLGBTQHotlines.pdf

7. Ismail, F. & Gonçalves, M. (2023). Toxic and behavioral addictions in clinical practice. Lisbon: Lidel.